Vabilo na dan skupnosti

Vabimo vas na letošnji dan skupnosti, ki bo v soboto, 12.10. 2019.
Kraj: Hiša kruha – sestre uršulinke, Sveti Duh pri Škofji Loki.
Tematika bo povzeta iz knjige p. Marka Rupnika: Po Duhu ter posvečena praznovanju 50-letnice ponovnega prihoda jezuitov v Slovenijo.
Program:
8.45 – 9.00 zbiranje
9.00 molitev
9.30 utrinki iz letošnjih duhovnih počitnic v Santa Severi
10.00 poudarki iz knjige Po Duhu, kot izhodišče za osebno molitev.
11.00 – 11.30 odmor
11.30 – 12.45 delo v skupinah
13.00 kosilo, po kosilu počitek, sprehod ali pogovor

15.00 p. France Kejžar nam bo orisal obdobje 50 let dela jezuitov v Sloveniji
17.00 refleksija
18.00 sveta maša
19.00 večerja
Po večerji še možnost druženja in pogovora.
FOTO: Jože Rot

Skupnost krščanskega življenja skupaj z jezuiti tudi letos romala za mir

Skupnost krščanskega življenja v sodelovanju z jezuiti je od 27. do 31. julija že 29. zapored organizirala Romanje za mir. Tokrat smo pešpot začeli v Črnomlju in jo nadaljevali v smeri proti Črmošnjicam,  Kočevju, Ribnici, Grosuplju in Ljubljani. Še posebej globoko smo doživeli hojo po Kočevskem gozdu, molitev na Macesnovi Gorici ter mašo in mozaik p. Marka Rupnika v Kočevskem Rogu.

Romanje  smo zaključili na dan svetega Ignacija pri sv. Jožefu, kjer smo se pridružili drugim njegovim častilcem pri slovesni sveti maši in praznovanju njegovega goda.

Zahvaljujemo se  našemu duhovnemu spremljevalcu, jezuitu p. Davidu Brescianiju, ki je poskrbel za vsakodnevno sveto mašo in bogat duhovni program.

FOTO: France Stele

Praznik sv. Ignacija Lojolskega in 10 let Ignacijevega doma duhovnosti

Pri sv. Jožefu v Ljubljani  smo se skupaj z jezuiti zbrali v sredo 31. julija na god ustanovitelja reda sv. Ignacija Lojolskega. Sv. mašo je vodil msgr. Alojzij Cvikl DJ, uvodoma pa je zbrane nagovoril provincial p. Ivan Bresciani DJ. V imenu Ignacijevega doma duhovnosti, ki ob tem praznoval 10 let delovanja (2009-2019), se je vsem sodelavcem, prostovoljcem in prijateljem zahvalila sedanja direktorica Sonja Pungertnik. Po sv. maši je bilo v parku Ignacijevega doma še prijetno druženje ob pogostitvi. V desetih letih se je sicer v Ignacijevem domu duhovnosti na okoli 500 duhovnih programih zvrstilo čez 7.000 udeležencev.

Več o prazniku in obletnici

Pri Mariji v Velesovem

V nedeljo, 16. junija, smo v vročem poletnem dnevu kot vsako leto poromali k Mariji. Tokrat nas je iz  Cerkelj na Gorenjskem pot v veliki meri po gozdu in senci vodila do cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Najdaljši postanek smo imeli ob gradu Strmol, ki leži na obronkih Dvorjanskega hriba v bližini Cerkelj. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime in ga obdržala kljub nenehnim menjavam lastnikov. Skozi burna stoletja je Grad Strmol ohranil svojo prvotno obliko, zato spada med najstarejše in najbolj ohranjene gradove na Slovenskem. Je tudi eden od le dveh slovenskih gradov z originalno opremo. Zadnji zasebni lastnik Gradu Strmol Rado Hribar je bil industrialec, svetovljan, ljubitelj umetnosti, eden najbogatejših ljudi tistega časa pri nas. Z ženo Ksenijo sta ustvarila družabno zbirališče tedanjih slovenskih in evropskih imenitnežev in graščini dala današnjo podobo. Ob zunanjem ogledu gradu, parka in ribnikov nam gotovo najbolj ostaja njun tragičen konec, zato smo se ju tudi spomnili v molitvi. Mimo ribnikov Češnjevek, kjer smo imeli kratek izobraževalni postanek, smo se v molitvi sprehodili do Velesovega.

Če odmislimo kratko dobo obstoja samostana benediktink v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila sv. Hema, je najstarejša ženska redovna ustanova v notranjosti slovenskega ozemlja samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah. V dolgi zgodovini so ga doletele različne preizkušnje, najbolj reformacija in turški vpadi. Z odlokom cesarja Jožefa II. je bil 3. julija 1782 samostan ukinjen, kljub razpustu samostana pa božja pot ni zamrla. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so danes prostori za duhovne vaje in razna srečanja ter župnišče.

Na mestu sedanjega samostana naj bi bila Marijina kapela že leta 1220. Sedanjo baročno cerkev Marijinega oznanjenja, ki je postala znana Božja pot, so začeli graditi leta 1732, posvečena pa je bila 1771. leta. Romanski Marijin kip predstavlja enega najlepših baročnih spomenikov na Slovenskem. Poleg kipa in skladne baročne arhitekture so največje bogastvo baročne opreme slike mojstra Kremser-Scmidta.

V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja je po simpatični dobrodošli domačega župnika p. David Bresciani daroval sveto mašo, po njej pa je na vrtu sledilo obvezno druženje ob hrani in pijači iz popotne torbe.