Po adventni duhovni obnovi

V nedeljo 15. decembra smo se v pastoralnem domu župnije Preska, kot že več let doslej, zbrali na adventni duhovni obnovi. Namen duhovnih obnov v naši skupnosti je, da se pred največjima praznikoma v cerkvenem letu za nekaj ur ustavimo, zazremo vase in ozavestimo, da smo otroci Očeta, od katerega vse prejemamo in iz veličine spoznanja tega daru kot bratje in sestre poživimo in okrepimo tudi medsebojne »bratske« prijateljske vezi.

Naše tokratno srečanje se je začelo, ko smo se zbrani v krogu prepustili  vodenju naše članice in ob pesmi «Novo jutro« skupine Gloria po tretji ponovitvi že dokaj usklajeno s telesom in gibi izrazili hvaležnost našemu Očetu za vse, kar nam daje.

Naš duhovni asistent p. David Bresciani nam je nato prebral in osvetlil začetek Matejevega evangelija (Jezusov rodovnik), ki ga tokrat sama prvič nisem doživela le kot suhoparno naštevanje čudno zvenečih imen, pač pa kot 42 zgodb bolj ali manj grešnih in nepopolnih oseb, od katerih pa je bila vendar prav vsaka potrebna, da se je končno po pokorščini in popolni vdanosti moža device Marije – Jakobovega sina Jožefa, mogel roditi Odrešenik.

V uro trajajoči osebni molitvi smo premišljevali Apostolsko pismo papeža Frančiška o pomenu in vrednosti jaslic, ob katerem smo spet mogli spoznati v kakšno nepopolnost se je hotel roditi naš Odrešenik.

Po kosilu, ko smo se tudi telesno okrepili preko dobrot iz skupne mize, pa smo si to, kar nam je v teh urah in nasploh v tem času govoril Gospod po naši stari dobri ignacijanski navadi, tudi podelili.

Sledila je sveta maša, ki sem jo sama ponovno doživela kot občestvo bratov in sester, ki se v svoji krhkosti in grešnosti zbirajo ob Očetu in ki se nam vse prevečkrat ne uspe tako »urno« odzivati na Jezusove spodbude, kot je to zmogel Janez Krstnih. Pa vendar se vedno znova zbiramo ob Njem, ker nam je še kako znana njegova ljubezen.

Breda

Pogovor s p. Ivanom Rupnikom na Televiziji Slovenija

Ivan Marko Rupnik je teolog, Prešernov nagrajenec in državni odlikovanec za umetnost. V Piranu je pravkar končal s poslikavo kapelice na vrtu bodočega Medicor centra v Piranu, z mislimi pa je že pri največjem mozaiku na svetu, ki ga bo postavil v Braziliji. O umetnosti, papežu, podobi cerkve, prejemu Prešernove nagrade pred 19 leti, zahodni miselnosti in Slovencih se je z njim v Portorožu pogovarjala Rosvita Pesek.

Povezava do pogovora

17. srečanje prijateljev in dobrotnikov Centra Aletti

V nedeljo, 1. decembra je v cerkvi v Dravljah potekalo srečanje prijateljev in dobrotnikov Centra Aletti.

17. srečanje prijateljev in dobrotnikov Centra Aletti

Vsakoletno srečanje je bilo letos posebno slovesno, saj sta bila med mnogimi duhovniki in redovnicami in polno cerkvijo prijateljev Centra Aletti tudi bjelovarsko-križevaški škof Vjekoslav Huzjak in ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Sveto mašo je zelo polepšalo petje MePZ Anton Foerster pod vodstvom Damjane Božič Močnik, orgle pa je igral organist Dušan Ješelnik.

V začetku sv. maše je s. Marina Štremfelj v pozdravu prisotne spomnila, da letos mineva 100 let od rojstva kardinala Tomáša Špidlíka, ki je bil vsa leta duhovni oče skupnosti Centra Aletti, naslednje leto pa bo deseta obletnica njegove smrti. »Naše zemeljsko življenje, prejeto ob rojstvu, ni zavrženo. Razvija se in raste, vse do večnega življenja. Niti smrt ga ne more uničiti. Z vstajenjem bomo ravno to, kar smo izgubili, prejeli v polnosti in lepoti. Obenem pa imamo možnost po njem presegati vse slabosti, ki smo jim podvrženi. To se posebej uresničuje v evharistiji, kjer prinešeni kruh in vino postaneta posvečena.« S. Marina.

V pridigi, ob evangeliju prve adventne nedelje, je p. Marko Rupnik začel z mislijo o adventu kot delu bogoslužnega leta. Gre za poseben čas, ko se človek kljub nestabilnosti sveta lahko nahrani in se prepusti prežeti z upanjem. V tem našem življenju ni bilo nikoli nobene dokončnosti razen odnosa med Očetom in Sinom, tudi ob uri križanja. Različne navezanosti so samo nekaj minljivega, nekaj, kar lahko v hipu izgubimo. Če ne prej, pa ob smrti. Advent je čas, ko gledamo stvari v njihovi resnici, ne tako, kot bi si jih mi želeli videti.

Stara zaveza je nekaj, kar človeka spet uči živeti odnos z Bogom, ki ga je doživljal kot sebi nasprotnega. Edini smisel pa je, da živita skupaj, da se človek uči iz odnosa do Boga, da zaupa Bogu in ne svoji naravi. Da bi to res razumeli, se je Bog učlovečil v svojem Sinu. Da bi dokončno razumeli tisto, kar je za nas najtežje – odnos do nas samih. V Jezusu Kristusu je Bog pokazal, kako živi svojo človeško naravo na enak način, kot živi Božjo naravo. Bog živi tako, da se daje drugim. V tem vključi svojo človeško naravo in s tem naravo sveta. Kot pri evharistiji prinašamo kruh, kot sad dela človeških rok, tako po Kristusu prinašamo svoje življenje in ga darujemo. Kristus nam pokaže, kako naj živimo sami sebe. Kristus je prišel, nam dal Sv. Duha, ki nas naredi del njegovega življenja.  Po krstu nam da delež Kristusovega življenja to pa nam da možnost, da zaživimo svojo lastno človeškost na način, kakor ga je Kristus živel. Naše življenje tako postaja vse bolj dar. V življenju ne iščemo zase, ampak se darujemo drugim.

Po maši nam je p. Rupnik spregovoril še o svojem osebnem poznanstvu, o življenjski drži, teologiji in vsakdanjem življenju p. Špidlika. Kardinal Špidlik je bil mnogo let duhovni oče tako p. Rupnika, kot tudi Centra Aletti. Njegova sveža teološka misel, ki je teologija srca, je bila tista, ki je oblikovala življenjski stil skupnosti C. Aletti. Teološka misel o Sv. Duhu, o dobrem Očetu, o Kristusu – kot sinu, trinitaričnost Boga, ki je skupnost, je tako postala temelj vsega, kar Center Aletti živi in ustvarja.

P. Špidlik je bil znan po svojstvenem humorju, s katerim je povsod požel veliko simpatij. Kljub izvirni in poglobljeni teološki misli, je ostajal vedno v ozadju, skromen, preprost, a zelo živ in pronicljiv. V času svoje profesure na teološki fakulteti v Rimu je bil občasno deležen hudih kritik in posmehovanj t.i. vzhodni (krščanski) misli, ki je poudarjala »srce«, ne pa toliko um in razum. Sčasoma pa je svet spoznal vso njegovo teološko globino in izvirnost.

Njegove zadnje besede svojim prijateljem v skupnosti C. Aletti so bile, naj jih ne skrbi delo in uspešnost njihove ustanove, pač pa naj skrbno varujejo lepoto medsebojnih odnosov, lepoto ljubečih, odrešenih odnosov.

To je tudi povabilo nam vsem, da se na vsakemu lasten način in po Kristusu skupen način darujemo za več povezanosti in lepše medsebojne odnose doma in tudi v naši župniji.

Na TEJ POVEZAVI lahko prisluhnete posnetku svete maše.

Zapis je po svojem pogovoru s p. Rupnikom pripravila Darja

Kako smo preživeli dan skupnosti

V soboto 12. 10. 2019 smo imeli letno srečanje SSKŽ v domu duhovnih vaj v Svetem Duhu pri Škofji loki.  Letos je srečanje trajalo le en dan, a ta je bil izpolnjen; prednost te odločitve je bila tudi, da je bilo manj kasnejših prihodov in zgodnejših odhodov.

Začeli smo z uvodno molitvijo, ki je vključevala tudi kratek video “Reševalci življenja”. Vsekakor je vreden ogleda. V nadaljevanju smo se spomnili letošnjih duhovnih počitnic v Santa Severi in knjige, ki smo jo tam brali. Knjigo p. Marka Rupnika Po Duhu je predstavil p. David, sledili so trije kratki odlomki, ki so bili izhodišče molitve in pogovorov v manjših skupinah. Knjiga je tako bogata, da globine pri teh razmišljanjih ni manjkalo.

Po kosilu smo se sproščeno sprehodili in uživali v toplem soncu, ki je ves dan sijalo in nam polepšalo srečanje. V popoldanskem delu nas je obiskal p. Kejžar. Tema njegovega nagovora je bila 50-letnica vrnitve Jezuitov v Slovenijo, kratek zgodovinski pregled o jezuitskem življenju in delovanju. Delno je bila to tudi priprava na obisk patra generala, ki bo 25. oktobra. Iz nagovora se je razvil tudi pogovor in tri ure (brez odmora) so hitro minile. Popoldanski del smo zaključili z mašo.

Po večerji smo se vrnili v dvorano na zaključno refleksijo. Odzivi na srečanje so bili lepi, spodbudni. Hvaležni smo, ker je dan minil v miru, ker je vse gladko teklo brez pritiskov in hitenja, saj imamo tega dnevno dovolj in preveč.

Srečanje smo zaključili z veliko smeha, ki ga je prinesel spontano organiziran večer.