V Progressiu št. 1, 2020 so objavljeni odmevi nekaterih članov SKŽ-ja na pandemijo v različnih delih sveta. Kljub temu da imamo veliko skupnega, vsako območje odraža tudi specifičnost tistega dela sveta.
Afrika
Mnogi v Afriki se ob negotovostih, ki jih prinaša pandemija bolj obračajo k Bogu. Hkrati pa se krepi zaupanje v naravne rastline in zelišča, ki jim Bog daje, da rastejo v Afriki. Upada močna želja po odhodu iz Afrike v Evropo, severno Ameriko, na Kitajsko, saj so meje delno zaprte. Ne bomo presenečeni, če se bo po pandemiji zmanjšal odhod iz naših držav. Čutimo resnično sočutje in solidarnost. Ne da bi se dotikali, se držimo za roke …
Južna Amerika
Z zaskrbljenostjo gledamo na vse posledice, ki jih ta pandemija
povzroča in bo povzročila v naših državah in po vsem svetu, večinoma na
gospodarski in kulturni ravni. Naša regija je revna, z malo načrti, kako ukrepati. In pandemija še povečuje ranljivost ljudi in poglablja krivice. Neenakost ubija.
Položaj, v katerem je veliko sester in bratov, nas boli.
Menimo tudi, da je pandemija klic k solidarnosti, priložnost živeti solidarnost in po svojih močeh poskušati pomagati človeku. Človeštvo je združeno
v bolečini, strahu in tesnobi, morda bolj kot kdajkoli prej, brez razlikovanja med razredi, ideologijami in religijami (kot pravi papež Frančišek: “spoznali smo, da smo vsi v istem čolnu, vsi krhki in zmedeni … “).
Spominjamo se, da smo dar za Cerkev in svet in da ne moremo mimo vprašanj: Kam me kličete Gospod? Kaj bom storil za Kristusa v trpečem in revnem bratu ali sestri?
Severna Amerika
Vsakodnevni ekzamen nam bo pomagal odkriti, kaj v resnici spreminja naše življenje in življenju drugih.
Ponovno odkrivanje temeljnih načel v luči te svetovne pandemije nam lahko da priložnost, da jo doživimo na drugi, globlji ravni.
Razločevanja, osebno in v skupnosti, nam bo pomagalo usmeriti energijo k neposrednim potrebam, hkrati pa bomo ustvarjalni v svojih odgovorih.
To, kar živimo globalno, je eno izmed najbolj očitnih “znakov časa”, ki jih je potrebno temeljito preučiti in se odzvati nanje. Za SKŽ je najpomembneje biti kvas v svetu v teh časih stiske.
Azija
V azijsko-pacifiški regiji je stanje pandemije različno od države do države.
Je čas resnične bolečine in trpljenja za veliko ljudi. V vseh prihajajo na dan čustva jeze, zmedenosti, razočaranja, strahu in globoke žalosti.
Ponižnost je ključna izkušnja.
Prosim, da bi se iz tega kaj naučili.
Povabljeni smo, da gremo na obrobja: na obrobja do osamljenih …
Resnično moramo biti nosilci upanja.
Bližnji vzhod
Ta pandemija nas je opozorila na vse milosti, ki smo si jih včasih jemali kot nekaj samoumevnega in za kar smo sedaj prikrajšani: človeške odnose, povezanost sveta, potrebe drug drugega, pomen tega, da se med seboj objamemo in smo si blizu.
Tudi če je bolečina dolgotrajna in se veter poveča, se bo nevihta neizogibno končala, ker je Kristus v čolnu in vidi tisto, česar mi, njegovi spremljevalci, ne vidimo: da je na nasprotni obali obljubljena dežela.
Evropa
Ta epidemija je prinesla spoznanje, da smo del sveta, ne penthouse (elitno stanovanje).
Vabi nas, da izkusimo druge načine, kako biti skupnost, kako živeti odnose.
Vabi nas, da odpremo oči, da smo z ljudmi, jih spremljamo in poslušamoDoživljamo pomanjkanje, izgubo nadzora. Povabljeni smo, da se s situacijo spopademo, da jo sprejmemo. Povabljeni v zaupanje in vero. (Naj te ne bo strah … Vedno bom s teboj …)
Povabljeni smo, da izkažemo drobne geste pozornosti naši družini, prijateljem, sosedom, kolegom, da jih izkažemo tistim, s katerimi živimo, tukaj in zdaj.
Da smo pozorni in podpremo revne, osamljene, bolne, da gremo na obrobje.
Vabljeni smo, da svoj zaklad, ignacijansko duhovnost, delimo s svetom.
FOTO: Pixabay
