V nedeljo, 16. junija, smo v vročem poletnem dnevu kot vsako leto poromali k Mariji. Tokrat nas je iz Cerkelj na Gorenjskem pot v veliki meri po gozdu in senci vodila do cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.
Najdaljši postanek smo imeli ob gradu Strmol, ki leži na obronkih Dvorjanskega hriba v bližini Cerkelj. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime in ga obdržala kljub nenehnim menjavam lastnikov. Skozi burna stoletja je Grad Strmol ohranil svojo prvotno obliko, zato spada med najstarejše in najbolj ohranjene gradove na Slovenskem. Je tudi eden od le dveh slovenskih gradov z originalno opremo. Zadnji zasebni lastnik Gradu Strmol Rado Hribar je bil industrialec, svetovljan, ljubitelj umetnosti, eden najbogatejših ljudi tistega časa pri nas. Z ženo Ksenijo sta ustvarila družabno zbirališče tedanjih slovenskih in evropskih imenitnežev in graščini dala današnjo podobo. Ob zunanjem ogledu gradu, parka in ribnikov nam gotovo najbolj ostaja njun tragičen konec, zato smo se ju tudi spomnili v molitvi. Mimo ribnikov Češnjevek, kjer smo imeli kratek izobraževalni postanek, smo se v molitvi sprehodili do Velesovega.
Če odmislimo kratko dobo obstoja samostana benediktink v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila sv. Hema, je najstarejša ženska redovna ustanova v notranjosti slovenskega ozemlja samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah. V dolgi zgodovini so ga doletele različne preizkušnje, najbolj reformacija in turški vpadi. Z odlokom cesarja Jožefa II. je bil 3. julija 1782 samostan ukinjen, kljub razpustu samostana pa božja pot ni zamrla. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so danes prostori za duhovne vaje in razna srečanja ter župnišče.
Na mestu sedanjega samostana naj bi bila Marijina kapela že leta 1220. Sedanjo baročno cerkev Marijinega oznanjenja, ki je postala znana Božja pot, so začeli graditi leta 1732, posvečena pa je bila 1771. leta. Romanski Marijin kip predstavlja enega najlepših baročnih spomenikov na Slovenskem. Poleg kipa in skladne baročne arhitekture so največje bogastvo baročne opreme slike mojstra Kremser-Scmidta.
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja je po simpatični dobrodošli domačega župnika p. David Bresciani daroval sveto mašo, po njej pa je na vrtu sledilo obvezno druženje ob hrani in pijači iz popotne torbe.
