Pri Mariji v Velesovem

V nedeljo, 16. junija, smo v vročem poletnem dnevu kot vsako leto poromali k Mariji. Tokrat nas je iz  Cerkelj na Gorenjskem pot v veliki meri po gozdu in senci vodila do cerkve Marijinega oznanjenja v Velesovem.

Najdaljši postanek smo imeli ob gradu Strmol, ki leži na obronkih Dvorjanskega hriba v bližini Cerkelj. V 13. stoletju so se tu naselili vitezi Strmolski, po katerih je utrdba tudi dobila ime in ga obdržala kljub nenehnim menjavam lastnikov. Skozi burna stoletja je Grad Strmol ohranil svojo prvotno obliko, zato spada med najstarejše in najbolj ohranjene gradove na Slovenskem. Je tudi eden od le dveh slovenskih gradov z originalno opremo. Zadnji zasebni lastnik Gradu Strmol Rado Hribar je bil industrialec, svetovljan, ljubitelj umetnosti, eden najbogatejših ljudi tistega časa pri nas. Z ženo Ksenijo sta ustvarila družabno zbirališče tedanjih slovenskih in evropskih imenitnežev in graščini dala današnjo podobo. Ob zunanjem ogledu gradu, parka in ribnikov nam gotovo najbolj ostaja njun tragičen konec, zato smo se ju tudi spomnili v molitvi. Mimo ribnikov Češnjevek, kjer smo imeli kratek izobraževalni postanek, smo se v molitvi sprehodili do Velesovega.

Če odmislimo kratko dobo obstoja samostana benediktink v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila sv. Hema, je najstarejša ženska redovna ustanova v notranjosti slovenskega ozemlja samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah. V dolgi zgodovini so ga doletele različne preizkušnje, najbolj reformacija in turški vpadi. Z odlokom cesarja Jožefa II. je bil 3. julija 1782 samostan ukinjen, kljub razpustu samostana pa božja pot ni zamrla. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so danes prostori za duhovne vaje in razna srečanja ter župnišče.

Na mestu sedanjega samostana naj bi bila Marijina kapela že leta 1220. Sedanjo baročno cerkev Marijinega oznanjenja, ki je postala znana Božja pot, so začeli graditi leta 1732, posvečena pa je bila 1771. leta. Romanski Marijin kip predstavlja enega najlepših baročnih spomenikov na Slovenskem. Poleg kipa in skladne baročne arhitekture so največje bogastvo baročne opreme slike mojstra Kremser-Scmidta.

V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja je po simpatični dobrodošli domačega župnika p. David Bresciani daroval sveto mašo, po njej pa je na vrtu sledilo obvezno druženje ob hrani in pijači iz popotne torbe.

Srečanje evropske Skupnosti krščanskega zivljenja

Od 7. do 10. junija poteka v Vilni v Litvi srečanje evropske Skupnosti krščanskega zivljenja. Ker z letošnjim letom trenutno vodstvo zaključuje svoj mandat, je srečanje posvečeno predvsem pogledu na delo z mladimi, ki si ga je sedanja ekipa ob izvolitvi postavila za prioriteto pri svojem delu. Ovrednotili so sedanje delo in raziskali, kaj se v prihodnosti še lahko stori v zvezi z mladimi v naših nacionalnih skupnostih. Kot sad lanskoletnega svetovnega srečanja pri našem srečevanju v manjših skupinah uporabljamo metodo 3. krogov, ki se nadaljuje na plenumih v obliki duhovnega pogovora.
Danes so se odvile tudi volitve novega evropskega vodstva. Izmed 9 kandidatov iz Italije, Francije, Malte, Španije, Nemčije, Belgije, Poljske ter Latvije so bili izvoljeni: predsednica Angelika Scholtz ter člani: Jean Benoit Hoet, Chris Micallef in Katarzyna Artemiuk.

Vabilo na romanje k Mariji

Kot vsako leto v juniju bomo tudi letos poromali k Mariji ter se kot skupnost in kot posamezniki znova priporočili in posvetili njenemu brezmadežnemu srcu. Letos bomo to storili 16. junija v Velesovem.

Zberemo se pred župnijsko cerkvijo v Cerkljah, ki so od Ljubljane oddaljene približno 30 km oziroma pol ure vožnje z avtomobilom (avtocesto zapustimo na izvozu proti Vodicam in Kamniku). Če kdo potrebuje prevoz iz Ljubljane, naj sporoči in se bomo dogovorili. Iz Cerkelj bomo ob 9.30 krenili na približno 3,5 km dolgo pot proti Velesovemu, ki nas bo vodila čez Dvor in mimo gradu Strmol. Med potjo bo pripravljen program z molitvijo, prepevanjem, dovolj časa bo tudi za počitek, zato vabljene tudi družine z otroki. V Velesovo bomo prišli nekoliko pred pričetkom sv. maše, ki jo bo ob 11.30 v tamkajšnji župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja daroval p. David Bresciani. Kdor se nam ne bi mogel pridružiti že na poti, je povabljen k sv. maši. Po maši bo na vrtu skupno druženje ob hrani in pijači iz popotne torbe. V primeru slabega vremena nam bodo na razpolago notranji prostori samostana. Povratek v Cerklje bo predvidoma med 14.30 in 15.00, šli bomo peš po isti poti. Romanje bo v vsakem vremenu, vseeno pa vabljeni k molitvi za prijetno hladen sončen dan. Ampak tudi če bo dež, načrtov ne bomo spreminjali; le če bodo hudi nalivi oz. nevihte, pešpot odpade in se dobimo kar v Velesovem.

Še besedica o romarski cerkvi v Velesovem
Sedanjo baročno cerkev Marijinega oznanjenja, ki je postala znana Božja pot, so začeli graditi leta 1732, posvečena pa je bila 1771. leta. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so danes stanovanja, prostori za duhovne vaje in razna srečanja ter župnišče. Cerkev hrani pomembne oltarne slike in romanski Marijin kip ter predstavlja enega najlepših baročnih spomenikov na Slovenskem

Romanje SKŽ-ja k svetemu patru Piju

Med 1. in 4. majem 2019 je SSKŽ za svoje člane in prijatelje organizirala romanje k svetemu patru Piju v San Giovanni Rotondo. Tam so se mu v molitvi priporočili, obiskali njegov grob, meniško celico in druge prostore, ki jih je zaznamoval s svojim svetniškim življenjem. Ogledali so si tudi čudovite mozaike p. Marka I. Rupnika ter Hišo lajšanja trpljenja, ki jo je leta 1956 ustanovil p. Pij.
Poleg San Govanni Rotonda so obiskali še Lanciano (kraj evharističnega čudeža), goro Monte Sant’Angelo (svetišče v čast nadangelu Mihaelu, pomočniku v boju proti zalezovanju hudobnega duha) in Loreto (romarsko svetišče, znano po nazareški hišici).
Za duhovno vodstvo in bogoslužje v vseh dneh romanja je poskrbel p. David, za kar mu gre iskrena HVALA.

Postna duhovna obnova

7. aprila je skupnost pripravila duhovno obnovo, ki je bila, kot že večkrat do sedaj v Preski. Uvodna molitev je bila molitev križevega pota, ki jo je pripravila ena izmed skupin. Sledil je nagovor duhovnega spremljevalca skupnosti p. Davida in čas za osebno poglobljeno molitev.
Kosilo je bilo iz popotne torbe, miza se je šibila od različnih dobrot. To je tudi čas za sproščen pogovor.
Drugi del programa je ponudil zanimivo izbiro. Delo po skupinah, v katere so se razvrstili udeleženci sami, glede na zanimanje. Največ zanimanja je bilo za pripravljeno meditacijo – Kristusov pogled na nas. Zanimiv je bil tudi pogovor o vlogi SKŽ in o delu ter vlogi njenih skupin.
Srečanje se je zaključilo z mašo z nagovorom p.Davida. Bilo je veliko duhovne hrane, a tudi veselja in sproščenosti ni manjkalo.