V tem prvem izvodu Plamenov po poletnem premoru na\u0161a misel potuje v leto, ki je pred nami. Zajemimo ga kot celoto. Smo v letu spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega. Gre za izreden dogodek za Cerkev, za nas, jezuite, in tudi za vse, ki so do spreobrnjenja pri\u0161li s pomo\u010djo ignacijanske duhovnosti ali pa ki jim spreobrnjenje, tudi notranje, veliko pomeni.<\/p>\n
Kot sem \u017ee v junijskih Plamenih napisal, je spreobrnjenje za sv. Ignacija pomenilo to, da se ni ve\u010d toliko spra\u0161eval o sebi, ampak o Bogu, ki mu je odpiral pot naprej. Prav v tem duhu<\/p>\n
zazrtosti v Boga so prvi patri jezuiti v mo\u010di razlo\u010devanja sklenili, da je bolje, \u010de v ve\u010djo Bo\u017ejo slavo in za ve\u010dji blagor du\u0161 ostanejo skupaj in se ne razpr\u0161ijo vsak zase po svetu. To ni bilo samo po sebi umevno in Bo\u017eja volja bi lahko druga\u010de pokazala. Vendar, spoznali so, da bo skupnost pravih prijateljev v Gospodu (prvih jezuitov) dala notranjemu spreobrnjenju in globoki duhovni izku\u0161nji ve\u010djo pri\u010devalnost in da bo v ve\u010dji blagor za vse. In prav za to so se takrat odlo\u010dili.<\/p>\n
Tako lahko mirno re\u010demo, ne samo za prve jezuite, ampak nasploh, za duhovnost, za vero in za Cerkev, da posamezno, trenutno enkratno duhovno do\u017eivetje in spreobrnjenje, ki so seveda klju\u010dni vidiki pri notranjem dogajanju vsakega izmed nas, nimata tiste te\u017ee in mo\u010di, kot jo imata, \u010de sta znotraj \u0161ir\u0161ega okvira, ki mu ga daje skupnost ljudi, naravnanih na Boga.<\/p>\n
Gre za to, da se zazremo in napajamo ob Bo\u017ejem delu in na\u010dinu odre\u0161enja. Kristus je zbral ljudi okoli sebe in se je poslovil od tega sveta z besedami: \u00bbNe bojte se\u00ab, \u00bbMir z vami\u00ab. Razdeljenost je gotovo najbolj vidna posledica izvirnega greha, ki obenem najbolj tragi\u010dno zaznamuje \u010dlove\u0161ko zgodovino. Poznamo seveda tudi povezanosti, zdru\u017eevanja, skupnosti, ki niso prava, ker napa\u010dno ve\u017eejo \u010dloveka nase in mu ne pomagajo, da raste kot oseba odnosov. Vendar tudi to je posledica razdeljenosti.<\/p>\n
V zgodovini kr\u0161\u010danstva in Cerkve je skupnost v Kristusu bila tudi napa\u010dno razumljena in preve\u010d po \u010dlove\u0161ko \u017eiveta. \u00a0Vendar, \u010de govorimo o upanju, o veri, o ljubezni in o veselju, je mogo\u010de storiti vsakdanje korake naprej, tako sami kot skupaj, le v Njegovem imenu.<\/p>\n
Skupnost, odnosi, prijateljstva, ki jih ne gradimo sami, ampak jih Gospod, v katerem je odpu\u0161\u010danje, sprava in obilo milosti, pa izpolnijo \u010dloveka, saj ga postavijo v njemu najbolj naravni bivanjski okvir.<\/p>\n
Nedolgo nazaj smo v nedeljskem evangeliju brali dva prizora o apostolih. V prvem spra\u0161ujejo Jezusa, kako to, da niso mogli v sinagogi ozdraviti nemega in gluhega de\u010dka (imeli so ga za obsedenega; Mr 9,14\u201329). V drugem pa so se spotikali nad tem, da nekdo, ki ni iz njihovega kroga, izganja hude duhove v Njegovem, Jezusovem imenu (Mr 9,38\u201341). Jezusov odgovor je zelo jasen. Hudega duha je mogo\u010de izgnati le z molitvijo, in \u010de kdo to po\u010denja v Njegovem, to je Jezusovem imenu, tudi \u010de ni iz o\u017ejega kroga u\u010dencev, naj ga pustijo, da izganja, saj prav zato, ker to dela v Jezusovem imenu, ni proti njim, ni nasprotnik, ne razdira, ampak je z njimi. Kaj za nas to pomeni? Ne bomo izganjali hudih duhov in na\u0161a skupnost bo \u0161la naprej. Hvala Bogu! Vendar kot Skupnost kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja <\/em>za nas velja \u0161e bolj in predvsem to, da je vse le v Njegovem imenu. Skupnost v razli\u010dnosti je mogo\u010da le v Njegovem imenu in tudi odgovori na vse izzive, s katerimi se sre\u010dujemo, so mogo\u010di le v Njegovem imenu.<\/p>\n Kristus je bil na kri\u017eu sam, vendar po vstajenju in daru Svetega Duha, ko je skupnost vernih (Cerkev) spoznala, da ne gre le za vpra\u0161anje kri\u017ea, ampak predvsem \u017eivljenja, je za\u010dela rasti in je res postala skupnost, polna upanja, vere in ljubezni. To je temelj, ki ni sam po sebi umeven, a je podlaga vsega razumevanja, spoznavanja, razlo\u010devanja in spra\u0161evanje vesti (ekzamna). Govorimo o ignacijanskih duhovnih sredstvih, posebej \u0161e o ekzamnu in razlo\u010devanju. Ta duhovna sredstva so nam seveda v pomo\u010d, da pridemo do novih spoznanj, vendar tudi, da stalno po\u017eivljamo tista spoznanja, tiste smisle, poglede in namene (zelo ignacijanski izraz), ki smo jih v Gospodu spoznali kot temeljne.<\/p>\n Ime Skupnost kr\u0161\u010danskega \u017eivljenja <\/em>vsebuje vse to. Skupnost lahko ostane le, \u010de pustimo, da jo gradi Bog, in \u010de smo zdru\u017eeni v Kristusovem imenu. Le v Njegovem imenu lahko v odpu\u0161\u010danju in spravi gremo naprej in le v Njegovem imenu lahko pri\u010dujemo o tem, da je Bog ustvaril \u010dloveka za \u017eivljenje in ne za smrt.<\/p>\n p. David Bresciani<\/p>\n Besedilo je bilo objavljeno v glasilu Skupnosti Plameni<\/em><\/p>\n FOTO: Jo\u017ee \u017dagar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V tem prvem izvodu Plamenov po poletnem premoru na\u0161a misel potuje v leto, ki je pred nami. Zajemimo ga kot celoto. Smo v letu spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega. Gre za izreden dogodek za Cerkev, za nas, jezuite, in tudi za vse, ki so do spreobrnjenja pri\u0161li s pomo\u010djo ignacijanske duhovnosti ali pa ki jim spreobrnjenje, … Continue reading Beseda asistenta: v Njegovem imenu<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1558,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1557"}],"collection":[{"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1557"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1557\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1559,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1557\/revisions\/1559"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1558"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1557"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1557"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sskz.rkc.si\/sskz\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1557"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}