World Christian Life Community

Print

Dokument skupščine SSKŽ 2009

 

Na skupščini SSKŽ v Ilirski Bistrici, od 6. do 8. marca 2009, smo oblikovali naslednji dokument, ki povzema razmišljanje udeležencev o aktualnih vprašanjih življenja in dela Skupnosti, kot smo jih izpostavili udeleženci skupščine.

Dokument predstavlja izhodišče za iskanje odgovorov na potrebe Skupnosti in predloge za nadaljnje razmišljanje in iskanje konkretnih rešitev.

Ta dokument bo skupaj s Temeljnimi načeli, Karizmo in dokumentom skupščine svetovne SKŽ iz Fatime 2008 pomemben pripomoček vodstvu in članom za načrtovanje življenja SSKŽ.

 

Pri razmišljanju o aktualnih vprašanjih se je oblikovalo pet vsebinskih sklopov. Delo v skupinah sta zaznamovali zavzetost in odgovornost v odprtosti delovanju Svetega Duha ter osebnem in skupnem razločevanju.

V skupinah smo različni posamezniki prišli do podobnih ali enakih uvidov, kar nam govori o delovanju istega Duha ljubezni, ki nas povezuje v Skupnost.

 

Pristnost odnosa z Jezusom Kristusom

 

Moj odnos z Jezusom Kristusom določa vse ostalo v mojem življenju. Še najbolj se moja vraščenost v Kristusa pokaže v različnih preizkušnjah.

SKŽ nam nudi mnogo darov, duhovnih sredstev (eksamen, duhovne vaje, duhovne vaje v vsakdanjem življenju, molitve, srečanja, duhovno spremljanje …). Vprašanje je, koliko ta sredstva uporabljamo in koliko jih ozaveščamo pri oblikovanju svojega odnosa z Jezusom.

 

Temeljno izhodišče je: »Vse, kar delamo, je znotraj molitve.«

Za pristno povezanost z Jezusom v tej drži molitve je pomembno tudi iskanje duhovnih šibkosti, soočanje z njimi ter njihovo odpravljanje tako v posamezniku kot v skupini. To naj bo kontinuiran proces skozi delitev življenja.

 

Za doseganje tega cilja je bistveno podpiranje, molitev drug za drugega, sprejemanje drug drugega takšnih, kot smo, kot nas sprejema Nebeški Oče. Ob soočanju z duhovno šibkostjo je pomembno spominjanje in pričevanje o svetlih trenutkih Božje milosti.

To je naporno delo, vendar je pot k najpomembnejšemu cilju, za katerega si prizadevamo – pristnemu odnosu z Jezusom.

 

Komunikacija v Skupnosti

 

'Gospod pove enemu, da bi s tem sporočil mnogim hkrati.'

 

Čutimo potrebo po neprekinjeni, osebni in vsebinsko raznovrstni komunikaciji, povezovanju.

Ugotavljamo, da smo člani Skupnosti različni, da se odzivamo na različne načine in tudi potrebujemo različne načine komunikacije.

Hvaležni smo za skupne svete maše, romanja, skupna srečanja, dogodke v Skupnosti, Plamene kot vezivo Skupnosti, medsebojno spoznavanje članov na zelo oseben način.

Pozitivna izkušnja neposredne povezanosti Skupnosti je bilo poročanje s skupščine v Fatimi in z Romanja za mir.

Komunikacijo ovira nepopolni naslovnik, neizkoriščenost strani na spletu, poleg sporočil organizacijske narave pa si želimo možnost objave obvestil, povabil, oglasov, delitev doživetij, veselja, Gospodovih navdihov v okviru celotne Skupnosti.

 

Predlagamo ureditev internetne strani, stalno vzpodbujanje članov k sodelovanju in razpoložljivosti, urejenost in dostopnost imenika, družinski kotiček na spletni strani

v mejah tehničnih možnosti.

 

Misijonski duh Skupnosti

 

Vsak od nas potrebuje skupnost, ker pričevanje in delo več ljudi dobi drugačen značaj, kot če se trudi en sam. V SKŽ nas povezuje Kristus. Ali smo kaj izkusili v odnosu z Njim? Ali imamo o tem kaj povedati svetu, ljudem okrog nas? Ali smo pripravljeni sodelovati, če nas kdo povabi?

Misijonski duh je evangeljski duh, ki ga označuje gorečnost. Pomeni pristopiti k človeku, zanimati se zanj, preprosto zato, ker je človek, ker je Bogu dragocen in pomemben.

Če misijonski duh ni živ najprej znotraj Skupnosti, ga ne moremo ponesti navzven.

 

Imamo že konkretne osebne (finančna podpora socialno šibkejšim, pričevanje na delovnem mestu …) in skupinske izkušnje (sodelovanje na srečanjih skupin znotraj Skupnosti in na Svetopisemskem maratonu, konkretno sodelovanje v župniji, Pota, pomoč Sabini …) misijonskega delovanja. Pri aktivnem sodelovanju nas najpogosteje ovirajo pomanjkanje časa, izgorelost, zaprtost v skupino in strah.

 

Vidimo številne možnosti misijonskega delovanja:

  • znotraj SKŽ (sodelovanje na misijonu na Goriškem, obiski drugih skupin, Vrtovčev dom, predstavitev Pota),

  • v medijih,

  • v župnijah,

  • v misijonih,

  • zbiranje presežnih stvari.

Prepoznavamo pomen majhnih korakov v tem prizadevanju. Če si postavimo previsoke zahteve, lahko ostanemo na mestu. Kadar odnos s Kristusom vzamemo zares, to vodi v konkretna dejanja misijonskega duha. Konkretno skupno delo poživi skupino in jo poveže.

 

Finančna soodgovornost za SKŽ

 

Skupnost se sooča s problemom zagotavljanja finančnih sredstev za svoje delovanje. Med drugim so razlogi za to tudi:

  • premajhen občutek povezanosti s Skupnostjo in nepoznavanje strukture Skupnosti ter njene vpletenosti v svetovno SKŽ,

  • pomanjkanje zavesti o pripadnosti celotni skupnosti in ne le skupini,

  • navajenost, da Skupnost deluje brez strukture in stroškov.

Zadnja leta se stanje sicer izboljšuje, vendar si želimo čuta za večjo finančno soodgovornost na vseh nivojih – nacionalnem, evropskem, svetovnem.

 

Predlagamo naslednje:

  • obveščati člane o porabi darovanega denarja, zagotoviti preglednost prihodkov in izdatkov, predstaviti finančni načrt,

  • na srečanju koordinatorjev obravnavati temo 'finančna soodgovornost', da se zavemo tega problema,

  • povabiti sponzorje,

  • občasne spontane nabirke s konkretnim namenom: najem prostorov, prispevek za duhovnega asistenta, za vodstvo svetovne SKŽ …

 

Predlagamo, da nova SZV posveti pozornost tudi oblikovanju zavesti pripadnosti SKŽ, saj je ta predpogoj za finančno soodgovornost posameznika.

 

Podpora in pomoč koordinatorjem skupin

 

Hvaležni smo, da obstaja veliko bogastvo literature, znanja in izkušenj v naši in svetovni SKŽ za življenje in rast skupin ter delo koordinatorjev.

Kljub temu mnogi prevzemajo nalogo koordinatorja nezadostno usposobljeni, a z veliko mero zavzetosti. Pogovori na skupščini kažejo na površno poznavanje nalog in razmejitev vlog koordinatorja in spremljevalca skupine.

Ob zamenjavah odgovornih za področje/nalogo se pojavlja 'Feniks efekt', vedno znova 'odkrivamo Ameriko', namesto da bi nadgradili izkušnjo, predznanje predhodnikov in nadaljevali z rastjo.

V zadnjem času so se kot dragocena uveljavila srečanja za celo SKŽ, ki so zamenjala tečaje za koordinatorje, vendar so se pri tem izgubile specifične vsebine, ki so pomembne za njihovo kakovostno delo.

 

Predlagamo:

  • delitev izkušenj koordiniranja (npr. članki o izkušnji koordinatorstva, vprašalnik o tem, kaj sem najbolj pogrešal ob prevzemu koordinatorstva …),

  • različne oblike sistematičnega izobraževanja (o skupinski dinamiki, komunikaciji, skupinsko razločevanje …), ki je lahko ponujeno tudi ne-članom SKŽ,

  • študij dokumentov SKŽ na ravni individualnega, skupinskega in skupnostnega branja.

Vloge koordinatorjev in spremljevalcev so jasno opredeljene v obstoječih dokumentih SKŽ, pomembno se je z njimi seznaniti. Predlagamo oblikovanje povzetkov posameznih dokumentov, kazalo virov za določena vprašanja, njihovo dostopnost vsem koordinatorjem (npr. v mapi za vsako skupino, v Plamenih, na spletu …). Na osnovi vsebine obstoječih dokumentov ugotavljamo, da jih je potrebno deliti na tehnična in vsebinska priporočila. V zvezi s tehničnimi izpostavljamo pomembnost primopredaje koordinatorstva, zapisane naloge koordinatorja v letnem ciklu, t. i. 'splošne resnice' (kar je potrebno vedno znova ponavljati: kako se ravna, če kdo ne zmore plačila položnic, sporočanje o spremembah članstva v skupini …).

Ugotavljamo, da kadar se koordinator zamenja vsako leto, ostajamo vedno na ravni 'koordinatorja začetnika'. Zato predlagamo razmislek o daljšem mandatu koordinatorjev in smernicah za prevzemanje te vloge.

Na srečanjih celotne SKŽ je smiselno razmišljati o specifičnih vsebinah za vlogo koordinatorjev.

Posebej je pomembno razvijati soodgovornost vseh članov skupin in spodbujati delitev vlog znotraj skupine in Skupnosti, tako da so vsi člani vključeni. S tem se bo razvila tudi večja pripadnost Skupnosti.

Poleg SZV vidimo pri delu na tem področju vodstvo in duhovnega asistenta.

 

Zaključek

Predlagamo, da dokument beremo po duhu in ne po črki napisanega.

Naj nam bo spodbuda na poti razločevanja, pošiljanja, podpiranja in vrednotenja,

da bo vse, kar koli delamo, v večjo Božjo čast in slavo.

 

V Ilirski Bistrici, 8. 3. 2009, ob 2:09