World Christian Life Community

___ Povzetek dokumenta slovenskega pastoralnega načrta "Pridite in poglejte"
Wednesday, 29 May 2013 14:28

Naslov je vzet iz svetopisemskega odlomka, v katerem je opisano osebno srečanje Jezusa s Samarijanko pri Jakobovem studencu:

Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu (Jn 4,29–30).

 

Namen slovenskega pastoralnega načrta

Slovenski pastoralni načrt izhaja iz potrebe po močnejši osebni veri ter novi evangelizaciji. Temeljni namen slovenskega pastoralnega načrta se glasi:

Živa občestva Cerkve in njihovi posamezni člani bodo z novo apostolsko gorečnostjo vabili in spremljali brate in sestre k osebni veri, k osebnemu srečanju s Kristusom kot Odrešenikom človeka, da bi se drug drugemu lahko darovali v ljubezni (PIP 59).

 

Nova evangelizacija (kot odgovor na sekularizacijo)

Sekularizacija je predvsem evropski pojav, ko je vera družbeno neupoštevana in potisnjena v zasebno sfero.

Nova evangelizacija v Cerkvi na Slovenskem kot pojem in miselnost ni povsem nova, saj v odnosu do tradicije nadaljuje, kar je v njej dobrega, ter prežarja in navdihuje redno pastoralno delo, ko skrbi za močnejši poudarek na osebni veri v Jezusa Kristusa.

 

Papež Janez Pavel II. je leta 1983 južnoameriškim škofom v nagovoru dejal, da je nova evangelizacija nova v gorečnosti, v metodi in v izrazu, kar pomeni, da prva ciljna skupina niso tisti, ki ne verujejo, pač pa verujoči, ki so ali postali mlačni v veri ali pa so opustili dolžnost oznanjevanja. Ti morajo prvi odkriti in obnoviti pripadnost Kristusu.

 

Končni cilj nove evangelizacije ni ustvarjanje duhovne elite, temveč prinašanje ljudem sporočilo evangelija z novo govorico in novimi metodami. Papež Benedikt XVI. je v zvezi s tem dejal, da mora Cerkev imeti »dvorišče poganov«, podobno kot ga je imel nekoč jeruzalemski tempelj. S tem želi opozoriti, da mora biti Cerkev v svojem delovanju, oznanjevanju in življenju dialoško odprta do vseh ljudi svojega časa.

 

Naše prednosti

Močne točke naše Cerkve kažejo na njeno zasidranost v Kristusu in so neizogibna izhodišča za nadaljnjo pastoralno prenovo. Prednosti, ki jih vidimo v Cerkvi na Slovenskem, so:

– zmernost v teologiji in pastorali,

– navezanost na katoliško tradicijo,

– zavzetost in marljivost pastoralnih delavcev,

– solidarnost in vzgoja,

– iskrena vera.

 

Naše šibkosti

»Rane«, ki jih prepoznavamo v Cerkvi na Slovenskem, so:

– ranjena občestvenost,

– nezvestoba obljubam,

– pomanjkanje poguma in lastne identitete,

– duh izključevanja,

– pretirana skrb za materialne dobrine.

 

Tri stopnje vere:

1. Domnevati, da je NEKAJ onkraj tega sveta, da ni vse samo to, kar se vidi, sliši ali otipa (občuti).

2. Verovati V BOGA, ki je Nekdo in Stvarnik in mu lahko rečemo Ti (velika verstva).

3. Verovati BOGU, ki nam je prišel blizu in nam govori (prim. Heb 1,1–2).

 

Tri temeljna načela pastoralnih sprememb

Redna pastorala se z novo evangelizacijo poživi, na nekaterih mestih pa doživi spremembo. Večje pastoralne spremembe so mogoče, če sta nova tako srce kot miselnost. Nova evangelizacija nas postavlja pred izziv pravega »pastoralnega spreobrnjenja v misijonarskem smislu«. Pastoralno spreobrnjenje bo mogoče, če bomo upoštevali naslednja temeljna načela:

– od množičnega krščanstva k občestveni in osebni veri;

– od delne v celovito vero;

– od poučevalne v dialoško in pričevalno govorico.

 

Pet pastoralnih izzivov za prihodnost

Iz namena slovenskega pastoralnega načrta izvajamo pet prednostnih pastoralnih izzivov

za prihodnost. Predstavljamo pet glavnih strategij, s pomočjo katerih bomo uresničevali načrt in stopili na pot nove evangelizacije.

 

Prvi izziv: K izvirom

Namesto pozunanjene pripadnosti ter pastorale servisiranja obredov in aktivizma se bomo vrnili k izvirom: k Božji besedi, osebni molitvi in občestveni evharistiji kot temeljnemu izkustvu srečanja z Jezusom Kristusom.

Drugi izziv: Poklicanost in poslanstvo

Namesto pasivnega vztrajanja pri iskanju klasičnih duhovnih poklicev bomo prenovili vzgojo za temeljno in osebno poklicanost vsakega, ki je krščen in birman, ter spodbujali odgovornost za uresničevanje Božjega kraljestva.

Tretji izziv: Živa občestva

Namesto poudarjanja množičnosti bomo odkrivali in ustvarjali živa občestva, v katerih bo posameznik ustvarjalno sodeloval in celostno osebno rasel.

 

 

Četrti izziv: Sočutje in pravičnost

Namesto zaprtosti vase in prelaganja solidarnosti na institucije bomo krepili duha služenja in sočutja ter med ljudmi poživili delitev materialnih, družbenih in duhovnih dobrin.

Peti izziv: Odpuščanje in sprava

Namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli resnico o storjenih krivicah, vzpostavljali pravico, predvsem pa odločno stopili na pot odpuščanja in sprave.

 

Veliki itinerariji pastoralne prenove

Načrt, s katerim stopamo na pot nove evangelizacije, bomo uresničevali najprej osebno ter v župnijah in skupinah. Nekateri pomembni premiki se lahko zgodijo, če se zanje dogovorimo na ravni vseh škofij. V sklepnem poglavju slovenskega pastoralnega načrta so našteti pomembni in obvezni itinerariji pastoralne prenove v luči nove evangelizacije, ki povzemajo bistvene poudarke načrta, obenem pa pripravljajo konkretne spremembe.

 

SŠK in SPS sta odgovorna za končno in zavezujočo izdelavo itinerarijev. Nekateri itinerariji bodo pripravljeni v enem letu, drugi bodo potrebovali daljše časovno obdobje.

Biblična prenova

Prenova otroške in mladinske kateheze ter priprave na prejem zakramentov

Prestop na katehezo odraslih

Laiške teologinje in teologi, katehistinje in katehisti

Laiki – voditelji bogoslužja

Vzgoja voditeljev manjših skupin in mreženje le-teh

Vzgoja bodočih duhovnikov

Dialog z neverujočimi, drugače mislečimi in drugače verujočimi

Nova področja dobrodelnosti

Družbeni nauk Cerkve

 

Proces načrtovanja v prihodnjih letih

Slovenski pastoralni načrt je bolj dogajanje kot besedilo, bolj proces kot zapisana navodila. Pripravljeno besedilo predstavlja začetek večletnega duhovnega dogajanja in pastoralne prenove. Je vodilo in pripomoček, da bo Cerkev na Slovenskem v občestvih, organizmih in ustanovah opravila načrtovanje.

 

Preskočiti moramo še eno past in to je želja, da bi krovni dokument slovenskega pastoralnega načrta podal čim bolj konkretne in učinkovite rešitve za delo po župnijah in skupinah, da bi torej postal nekakšen pastoralni priročnik. Pričujočega dokumenta ne smemo razlagati kot navodila, kaj nam je storiti, pač pa kot smernice, kakšni naj bomo. Prve niso pastoralno-tehnične rešitve, prva sta nova apostolska gorečnost in pastoralno spreobrnjenje.

Glavni odgovorni za uresničevanje načrta so škofje. Če škof v svoji škofiji slovenskega pastoralnega načrta ne sprejema oziroma mu slednji ne pomaga pri vodenju škofije, je nekoristen. Takoj za škofi so za pastoralni načrt odgovorna škofijska telesa, na medškofijski ravni pa SPS s svojimi komisijami, odbori in uradi. SPS bo v dogovoru s škofi razdelil naloge posameznih projektov in itinerarijev ter določil časovnico. Podobno bodo odgovornosti razdeljene v primerih, ko bomo načrtovali na ravni redovnih skupnosti, župnij in laiških gibanj, skup­nosti ter združenj. Predstojnik ali voditelj je vedno tudi prvi načrtovalec in glavni izvajalec načrta. Načrt, čeprav je sad skupnih molitev in razmišljanj, voditelja ne razbremenjuje teže odgovornosti.

 

Pri načrtovanju velikokrat naredimo napako, ko zanemarimo moderiranje procesa. Proces je nekaj živega in spreminjajočega, zato zahteva nenehno spremljanje in prilagajanje. Moderiranje vključuje nadzor, koordinacijo in animacijo načrtovalnega procesa na različnih ravneh in med različnimi akterji. Na medškofijski ravni bo za moderiranje poskrbelo tajništvo SPS, ki bo v ta namen tudi kadrovsko okrepljeno. Podobno je za moderiranje potrebno skrbeti na ravni škofij, župnij, redovnih skupnosti ter laiških gibanj, skupnosti in združenj.

 

Leto 2012–2013: Leto vere in leto branja krovnega dokumenta

Leto 2013–2014: Leto pisanja pastoralnih načrtov

Nadaljnja leta

 

V pastoralnem letu 2017–2018 bo potekala prva refleksija uresničevanja slovenskega pastoralnega načrta. Po potrebi in v skladu s spoznanji lahko proces dobi novo strateško smer in se sestavi nov krovni dokument ali strateško dopolnilo k obstoječemu dokumentu.

 

Dodatek

Primeri smernic in ukrepov za uresničitev petih strateških izzivov (prim. PIP 62–66, širše 67–101). Zanje se odločimo osebno, v družini, župniji, redovni skupnosti ali laiškem gibanju, skupnosti oziroma združenju. Nekaj ukrepov je v pristojnosti škofij in medškofijskih ustanov. Te posebej obravnavamo v poglavju o pastoralnih intinerarijih. Avtorji dokumenta podajajo le predloge in primere ukrepov, ki naj jih načrtovalci ustvarjalno in odgovorno izberejo ali dodajo glede na specifične potrebe in okoliščine.

 

V tem delu besedila so za vsak izziv navedeni primeri ukrepov na štirih ravneh: osebno, v družini, v našem občestvu (župniji, redovni skupnosti oziroma laiškem gibanju, skupnosti ali združenju) in v Cerkvi na Slovenskem.

 

 

Ljubljana, 16. februar 2013 Pripravila in povzela Urška

Last Updated on Thursday, 21 August 2014 10:05