World Christian Life Community

Print

 

World Christian Life Community

 

Slovenska Skupnost krščanskega življenja

 

 

 

TEMELJNA NAČELA

SVETOVNE SKUPNOSTI KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA

 

sprejeta na zboru Svetovne skupščine

7. septembra 1990 in

potrjena pri Svetem sedežu

3. decembra 1990

 

UVOD

 

1. Ko so tri božje osebe zrle vse človeštvo v mnogih grešnih razdeljenostih, so se odločile, da se popolnoma izročijo vsem ljudem in jih osvobodijo vseh njihovih spon. Iz ljubezni se je Beseda učlovečila in se rodila iz Marije, revne Device iz Nazareta. Jezus, ki prebiva med ubogimi in deli z njimi vse njihovo življenje, nas vse vabi, da se neprenehoma izročamo Bogu in da uresničujemo edinost v naši človeški družini. Božje podarjanje nam in naš odgovor na to se nadaljuje vse do današnjega dne po delovanju Svetega Duha v vseh naših življenjskih okoliščinah. Zato smo mi, člani SKŽ, oblikovali Temeljna načela, da bi nam bila v pomoč pri istovetenju naših izbir z izbirami Jezusa Kristusa in da bi bili po njem, z Njim in v Njem deležni te ljubeče pobude, ki izraža božjo obljubo večne zvestobe.

 

2. Naša Skupnost je način krščanskega življenja, zato naj se ta načela ne razlagajo po črki zapisanih besed, temveč po duhu evangelija in notranjega zakona ljubezni. Ta zakon, ki ga Duh piše v naša srca, se na novo izraža v vsakem dogodku vsakdanjega življenja. Spoštuje enkratnost osebne poklicanosti vsakega in nas usposablja, da smo odprti in svobodni, vedno na razpolago Bogu. Poziva nas, da bi videli našo veliko odgovornost, nenehno iskali odgovor na potrebe našega časa in si, skupaj z vsem božjim ljudstvom in z vsemi ljudmi dobre volje, prizadevali za napredek in mir, pravičnost in ljubezen, svobodo in dostojanstvo vseh ljudi.

 

3. Skupnost krščanskega življenja je javno svetovno združenje, trenutno z izvršnim središčem v Rimu. To je nadaljevanje Marijinih družb, ki so nastale ob p. Jeanu Leunisu ter jih je papež Gregor XIII. 5. decembra 1584 potrdil v dokumentu z naslovom Omnipotentis Dei. Če gremo v preteklost še dlje od Marijinih družb, najdemo naše korenine v skupinah laikov, ki so se po letu 1540 oblikovale v različnih delih sveta na pobudo sv. Ignacija Lojolskega in njegovih tovarišev. Naš način krščanskega življenja živimo v radostnem občestvu z vsemi, ki so šli pred nami. Hvaležni smo jim za njihov napor in apostolske uspehe. V ljubezni in molitvi smo povezani z vsemi brati in sestrami naše duhovne tradicije, ki nam jih Cerkev ponuja za prijatelje in vredne priprošnjike, da nam pomagajo izpolniti naše poslanstvo.

 

I. NAŠA KARIZMA

 

4. Našo Skupnost sestavljajo kristjani: možje in žene, odrasli in mladi, ljudje iz vseh družbenih okolij, ki hočejo bolj od blizu slediti Jezusu Kristusu in delati z njimi za rast božjega kraljestva in ki so prepoznali Skupnost krščanskega življenja kot svojo posebno poklicanost v Cerkvi. Radi bi postali zavzeti kristjani, pričevalci tistih splošnih človeških in evangeljskih vrednot v Cerkvi in družbi, ki zadevajo dostojanstvo osebe, dobro družine in ohranitev stvarstva. Posebno se zavedamo kričeče potrebe dela za pravičnost, ki se kaže v prednostni izbiri ubogih in v preprostem načinu življenja, kar izraža našo svobodo in solidarnost z njimi. Da bi naše člane bolj učinkovito pripravili na apostolsko pričevanje in služenje, posebno v našem vsakdanjem okolju, v skupnosti zbiramo ljudi, ki čutijo bolj nujno potrebo, da bi poenotili svoje človeško življenje v vseh razsežnostih s polnostjo svoje krščanske vere v skladu z našo karizmo. Težimo k temu poenotenju življenja, da bi odgovorili na Kristusov klic, ki prihaja iz sveta v katerem živimo.

 

5. Duhovnost naše Skupnosti je osredinjena na Kristusa in na deleženje velikonočne skrivnosti. Zajema iz Božje besede, liturgije, izročila cerkvenega nauka in iz razodevanja božje volje preko znamenj našega časa. Znotraj teh splošnih virov pojmujemo Duhovne vaje sv. Ignacija kot poseben vir in značilno orodje naše duhovnosti. Naša poklicanost nas kliče, da živimo to duhovnost, ki nas odpira in pripravlja za vse, kar Bog želi od nas v sleherni konkretni danosti vsakdanjega življenja. Predvsem prepoznavamo potrebnost molitve in razlikovanja, tako osebnega kot skupnega, dnevnega spraševanja vesti (eksamen) in duhovnega vodstva kot pomembnih sredstev za iskanje in odkrivanje Boga v vseh stvareh.

 

6. Združenost s Kristusom nas vodi v združenost s Cerkvijo, kjer Kristus tukaj in zdaj nadaljuje svoje odrešenjsko poslanstvo. S tem, ko postajamo občutljivi za znamenja časov in vzgibe Duha, smo bolj sposobni srečati Kristusa v vseh ljudeh in v vseh okoliščinah. Kot člani Cerkve smo deležni njenih zakladov, ko se udeležujemo liturgije, ko meditiramo Božjo besedo, ko se seznanjamo s cerkvenim naukom, ga poučujemo in razširjamo. Zaskrbljeni za napredek vsega človeštva in odprti za okoliščine, v katerih Cerkev danes živi, sodelujemo s hierarhijo in drugimi cerkvenimi voditelji. Čutenje s Cerkvijo nas vzpodbuja k ustvarjalnemu in konkretnemu sodelovanju za rast božjega kraljestva na zemlji. Vključuje tudi našo pripravljenost, da gremo in služimo tam, kjer nas Cerkev potrebuje.

 

7. Naše podarjanje samega sebe se izraža v osebni zavezanosti Svetovni skupnosti po svobodno izbrani krajevni skupnosti. Krajevna skupnost, ki ima središče v evharistiji, je konkretno izkustvo edinosti v ljubezni in v delovanju. Vsaka naša skupnost je namreč zbor ljudi v Kristusu, celica njegovega mističnega Telesa. Povezuje nas skupna zavezanost, naš način življenja ter priznavanje Marije kot naše Matere in ljubezen do nje. Naša odgovornost, da razvijamo vezi skupnosti, se ne konča v mejah krajevne skupnosti, ampak se razširja na narodno in svetovno Skupnost krščanskega življenja, na cerkvena občestva, katerih del smo (župnija, škofija), na vso Cerkev in na vse ljudi dobre volje.

 

8. Kot člani romarskega božjega ljudstva smo sprejeli od Kristusa poslanstvo, da bi bili njegovi pričevalci pred vsemi ljudmi, z našimi držami, besedami in dejanji, ko postajamo eno z Njegovim poslanstvom, ki je prinašati blagovest ubogim, oznanjati prostost jetnikom, luč slepim, osvobajati zatirane in oznanjati leto božjega usmiljenja. Naše življenje je v svojem bistvu apostolsko. Področje poslanstva SKŽ ne pozna nobenih meja. Razsteza se tako na Cerkev kot na svet, da bi prinesli veselo oznanilo odrešenja vsem ljudem in da bi služili posameznikom in družbi, ko odpiramo srca za spreobrnenje in se borimo za preobrazbo nepravičnih struktur.

 

a) Vsakega od nas Bog kliče,da v okolju, kjer živi, priča za Kristusa in njegovo odrešenjsko delo. Ta osebni apostolat je nepogrešljiv za trajno in prodorno širjenje evangelija med tako različnimi ljudmi, kraji in okoliščinami.

 

b) Sočasno uresničujemo skupni ali skupinski apostolat v mnogih različnih oblikah. To je lahko skupno delovanje, ki ga sprožijo in podprejo ustrezne strukture v Skupnosti, ali pa se posamezniki vključijo v že obstoječe družbene ali verske organizacije in njihova prizadevanja.

 

c) Skupnost nam pomaga živeti apostolsko zavezanost v vseh njenih različnih razsežnostih. Vzpodbuja nas, da smo vedno odprti za tisto, kar je nujnejše in bolj univerzalno. Pri tem je posebno pomembna osebna refleksija vsakdanjega življenja, pa tudi osebno in skupno razlikovanje. Poskušamo dati apostolski pomen tudi najbolj skromni resničnosti vsakdanjega življenja.

 

d) Skupnost nas spodbuja, da oznanjamo Božjo besedo in da se trudimo spreminjati družbene strukture, da sodelujemo pri naporih za osvoboditev žrtev vseh vrst diskriminacij, predvsem pa za zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi. Radi bi od znotraj prispevali k evangelizaciji kultur. Vse to želimo delati v ekumenskem duhu, pripravljeni sodelovati s tistimi pobudami, ki prinašajo edinost med kristjane. Naše življenje se ves čas navdihuje ob evangeliju ubogega in ponižnega Kristusa.

 

9. Ker je naša duhovnost osredinjena na Kristusu, vidimo Marijino vlogo v povezavi z Njim. Ona je vzor našega sodelovanja v Kristusovem poslanstvu. Marijino sodelovanje z Bogom se začne z njenim "zgodi se" v skrivnosti oznanjenja in učlovečenja. Njeno učinkovito služenje, ki se kaže v obisku Elizabete in njena solidarnost z ubogimi, ki jo izraža Magnifikat, sta navdih našega delovanja za pravičnost v sedanjem svetu. Marijino sodelovanje v Sinovem poslanstvu, ki ga je nadaljevala vse življenje, nas navdihuje za našo popolno podaritev Bogu v združenosti z njo, ki je s sprejetjem božjega načrta postala naša mati in mati vseh. S tem potrjujemo naše poslanstvo služenja svetu, ki smo ga prejeli po krstu in birmi. Marijo, božjo Mater, še posebej častimo, zaupajoč v njeno priprošnjo za izpolnitev našega poslanstva.

 

II. ŽIVLJENJE IN ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI

 

10. Članstvo

 

Članstvo v SKŽ predpostavlja osebno poklicanost. V začetku kandidat neko obdobje, ki ga določajo temeljna pravila, spoznava način življenja SKŽ. Ta čas je potreben, da posameznik in vsa skupnost iščeta in razlikujeta kandidatovo poklicanost. Ko v kandidatu dozori odločitev in jo skupnost sprejme, naredi novi član začasno zavezo. Skupnost mu potem pomaga preverjati njegovo sposobnost za življenje v skladu s ciljem in duhom SKŽ. Po določenem času, ki ga določijo Temeljna pravila, sledi trajna zaveza.

 

11. Povezanost v skupnosti

 

Osnovno sredstvo vzgoje in stalne rasti je ta, da se člani Skupnosti redno zbirajo v določeni krajevni skupnosti. Tako med brati in sestrami zagotovimo globoko delitev vere in življenja, resnično ozračje skupnosti in močno zavezanost poslanstvu služenja.

 

12. Način življenja

 

a) Način življenja SKŽ obvezuje svoje člane, da si s pomočjo skupnosti prizadevajo za nenehno osebno in družbeno rast, ki je duhovna, človeška in apostolska. Konkretno to vključuje: kadar je le mogoče, udeležbo pri evharistiji; dejavno zakramentalno življenje; dnevna osebna molitev, posebno tista, ki temelji na Božji besedi; razlikovanje s pomočjo dnevnega pregleda življenja (eksamen); če je mogoče, redno duhovno vodstvo; letna notranja prenova v skladu z viri naše duhovnosti; in ljubezen do Božje Matere.

 

b) Ker želi SKŽ delovati s Kristusom za širjenje božjega kraljestva, so vsi njeni člani poklicani, da zastavijo svoje življenje na širokem področju apostolskega služenja. Apostolsko ralikovanje, osebno in skupno, je običajni način za odkrivanje, kako najbolje konkretno prinesti Kristusovo navzočnost v naš svet. Naše široko in zahtevno poslanstvo zahteva od vsakega člana pripravljenost, da sodeluje v socialnem in političnem življenju. Zahteva tudi razvijanje človeških kvalitet in poklicnega znanja, da postajamo bolj pristojni delavci in bolj prepričljivi pričevalci. Še več, zahteva preprostost v vseh vidikih življenja, da tako lahko bolj od blizu sledimo Kristusu v njegovem uboštvu in ohranjamo notranjo apostolsko svobodo.

 

c) Vsak prevzema odgovornost za sodelovanje na srečanjih in pri vseh drugih aktivnostih Skupnosti. Spodbuja naj ostale člane in jim pomaga, da bi čim bolj sledili svojemu osebnemu poslanstvu, vedno pripravljeni dati in sprejeti nasvet in pomoč kot prijatelji v Gospodu.

 

13. Vodstvo

 

a) Svetovno SKŽ vodi Svetovna skupščina, ki določa pravila in smernice, ter Izvršni odbor, ki je odgovoren za njihovo redno izvrševanje. Sestava in delovanje teh dveh teles sta bolj določena v Temeljnih pravilih.

 

b) Narodna skupnost, ki se oblikuje v skladu s Temeljnimi pravili, povezuje vse tiste člane, ki se odločijo za življenje in poslanstvo SKŽ v določeni deželi. Vodi jo Narodna skupščina in njen Izvršni odbor. Njuna naloga je zagotavljati strukture in programe vzgoje za učinkovit odgovor na vse, kar je potrebno za skladen razvoj celotne Skupnosti in njeno učinkovito udeleženost pri poslanstvu Cerkve.

 

c) Če je potrebno, lahko narodna skupnost ustanovi pokrajinske ali škofijske skupnosti ali centre, ki povezujejo krajevne skupnosti določene pokrajine, škofije, mesta ali institucije. Ustanovljene morajo biti skladno s Temeljnimi pravili in Narodnim statutom.

 

14. Duhovni asistent

 

SKŽ ima na vseh stopnjah duhovnega asistenta, določenega v skladu s cerkvenim pravom in Temeljnimi pravili. Duhovni asistent sodeluje v življenju skupnosti na različnih stopnjah v skladu s temeljnimi pravili. V sodelovanju z drugimi voditelji skupnosti je prvenstveno odgovoren za krščansko rast celotne skupnosti. Njenim članom pomaga hoditi po poti Boga predvsem v duhovnih vajah. V moči poslanstva, ki mu ga zaupa hierarhija, katere avtoriteto predstavlja, ima tudi posebno odgovornost za pristnost cerkvenega nauka in pastorale ter za harmonijo, ki je lastna krščanski skupnosti.

 

15. Imetje

 

Na vsaki stopnji, če je potrebno, SKŽ lahko poseduje in upravlja svoje imetje kot javna cerkvena oseba, v skladu s cerkvenim in civilnim pravom določene dežele. Lastništvo in upravljanje imetja pripada dani skupnosti.

 

III. SPREJETJE TEMELJNIH NAČEL

 

16. Spreminjanje Temeljnih načel

 

Temeljna načela izražajo osnovno identiteto in karizmo SKŽ. S cerkvenim dogovorom so bila sprejeta na Svetovni skupščini. Sveti sedež jih je potrdil kot temeljni statut te Svetovne skupnosti. Dopolnila k Temeljnim načelom morajo biti sprejeta z dvotretjinsko večino na Svetovni skupščini in potrjena od Svetega sedeža.

 

17. Suspendiranje in izključitev

 

Sprejemanje Temeljnih načel SKŽ je osnovni pogoj za članstvo v SKŽ na katerem koli niviju. Izrazito neupoštevanje Temeljnih načel s strani posameznika ali krajevne skupnosti lahko vodi v suspenz ali morebitno izključitev iz Narodne skupnosti. Izrazito brezbrižnost Narodne skupnosti, kadar ena od krajevnih skupnosti ne upošteva Temeljnih načel, je razlog za njen suspenz in morebitno izključitev iz Svetovne skupnosti. Vedno obstaja pravica do priziva tako z nivoja krajevne ali pokrajinske odločitve do Narodne skupnosti kot z nivoja narodne odločitve do Svetovne skupnosti.