Tudi letos je Skupnost krščanskega življenja tradicionalno poromala k Mariji, tokrat v Šinkov Turn. Skupine Korak, Rosa in Indijanci smo si bili enotni, da naj bo romanje lažje in krajše, da bi se ga lahko udeležilo čim več članov.
Romanje se je zgodilo 20. junija z izhodiščem v Mengšu. V zmernem tempu, primernem za skoraj vse starostne skupine, so po dobrih 5 kilometrih po skoraj ravnem terenu romarji prišli na cilj veseli in ravno ogreti za hojo. Nekateri so zato šli tudi nazaj peš. Nekateri pa smo od doma do cilja imeli še manj in smo romarje veseli pričakali.
Pričakovali smo kakih 40 romarjev, pa se nas je v podružnični cerkvici Device Marije zbralo pri opoldnevni maši več kot 60. Preprosta maša in občestvo novih in starih prijateljev, s katerimi se tudi zaradi pandemije že nekaj časa nismo videli, sta nas odprla za zahvalo in prošnjo Mariji za vse prehojene in nove poti. Kot skupnost smo ponovno obudili posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu.
Domačini pravimo cerkvi »Marija pod turnom«. Cerkev je bila že v daljni preteklosti lokalna romarska pot predvsem na mali Šmaren, ko podružnica praznuje svoje žegnanje. Prva cerkev je v listinah omenjena že leta 1337 kot Marijina cerkev na Selu (sosednja vas), ki je bila očitno zgrajena kot del grajskega kompleksa, po katerem je kraj kasneje dobil ime. V cerkvi je tudi tabla z »osebno izkaznico« sedanje cerkve, torej letom posvetitve z vsemi pomembnimi prisotnimi cerkvenimi dostojanstveniki.
Po maši in kratki predstavitvi cerkve je sledil drugi del »evharistije«, obed iz popotne torbe. Usedli smo se v senco cerkve in v prijetnem, preprostem in veselem vzdušju podelili s seboj prinešene dobrote. Pravi praznik je takrat, ko po dolgem času spet srečaš prijatelje, s katerimi si v preteklosti podelil del svojega življenja. Z malo besedami si poveš veliko, začutiš križ, veselje, svetost, bolečino, … Pomembno je, da zajameš nov požirek odnosa do naslednjega srečanja, ki bo morda jutri, čez leto, deset let ali nikoli več na tem svetu. Veš, za koga želiš spet moliti, in veš, da bo nekdo osvežil molitev zate.
Da nam je biti skupaj v blagoslov, je pokazalo trajanje obeda – dve, tri ure ali več za nekatere. Hvala vsem, ki ste prišli k skromni majhni in širše nepoznani cerkvi. Doživeli smo, da je Marija povsod ena in ista, povsod Materinsko spodbujajoča naj zaupamo Kristusu in povezovalna.
Naj ta lepa tradicija v SSKŽ traja še naprej – vse v večjo božjo slavo.
Tone iz Šinkovega Turna, skupina Indijanci
